Sobota, 2. februar 2013 – 19.00

Natisni

Gorazd Žilavec: PANONEC IN MORJE

(monokomedija)

 

zilavec

 

Gorazd Žilavec v monokomediji razloži, zakaj je Bog ustvaril vesolje, Zemljo in panonski svet. Je stvarjenje res posledica božjega dolgočasja? So Panonci le stranski proizvod vsega tega? Je res, da so bili vsi Slovenci nekoč Panonci?

 

Ja … bogsigavedi, kako bi bilo, če bi mi, Panonci, še imeli morje. Bi bili drugačni? Bi se drugače oblačili? Bi sploh jedli ribe? Bi nas ostali Slovenci bolje poznali, kot nas poznajo danes?

 

Gledališka predstava Panonec in morje je nastala iz želje, da na duhovit in mestoma tudi hudomušen način prikažemo Prekmurce (torej Panonce) in njihovo mesto ter umeščenost v  slovenski prostor, ki se, roko na srce, od Prekmurja v marsičem razlikuje – ne le po pokrajini, temveč tudi po navadah, dialektu, prehrani, načinu razmišljanja, dojemanja širnega sveta (ki se nam, »Panoncem«, odpre že, ko pridemo na študij v Ljubljano) in še v mnogo, mnogo čem.

 

In prav o teh rečeh monokomedija Panonec in morje govori.

 

Kot pove že naslov sám, se prikaz Prekmurcev v predstavi začne daleč, daleč nazaj (na samem začetku), ko smo še imeli Panonsko morje, in se nadaljuje vse do današnjega časa ter zajame tudi nekaj aktualnih problemov, ki nas Prekmurce pestijo (še) danes.

 

Hkrati pa se predstava ves čas ozira nazaj in razmišlja »kaj/kako bi bilo, če bi se namesto Panonskega izsušilo Jadransko morje«.

 

Bi bili Prekmurci enaki Primorci, kot so Primorci na Primorskem danes?
Bi se ukvarjali z istimi stvarmi?
Bi jedli isto hrano?

 

»… izleti, v Panoncu znanem okolju,
so popolnoma drugačni!
Ni skal, ni gorskega zraka,
najvišji hrib pa je … železniški nasip.
In zdaj si predstavljajte stanje,
ki ga doživi Panonec, ko se nič
hudega sluteč odpravi,
na primer na Šmarno goro …«

 

Avtor in režiser:
Aleš Nadai

 

Igra:
Gorazd Žilavec